Domov » Terminologija » Viski

Viski

whiskyNeznanemu menihu se gre zahvaliti, saj je najverjetneje okoli leta 600 po Kristusu na Irsko pripeljal umetnost destiliranja. V njegovi domovini so na ta način proizvajali aromatične snovi in parfume. Irski menihi so umetnost destiliranja imeli za svojo skrivnost. Izmislili so si piten eliksir iz ječmena in vode, ki so ga imenovali ‘uisce beatha’ (Isch’ke-ba’ha), kar v angleščini pomeni ‘voda življenja’. V 12. stoletju je angleški vojak ime spremenil v ‘whisk(e)y’.

Škotski viski

Za škotski viski je značilen okus po dimu in je skoraj vedno dvakrat prežgan. Obstajata dve vrsti škotskega viskija, in sicer Malt (sladni) in Blended (mešan) viski.

Irski viski

Kot že ime pove, prihaja irski viski iz destilarne na Irskem. Še vedno med Irci in Škoti obstaja spor, kdo je izumil ‘whisky’ oziroma ‘whiskey’, kot pišejo Irci, Slovenci pa viski. To je vprašanje, ki verjetno nikoli ne bo pojasnjeno. Skozi stoletja so se med tema dvema viskijema pojavile razlike. Glavna razlika med irskim in škotskim viskijem je v tem, da v proizvodnji irskega ne uporabljajo šote, ampak je posušen v zaprtih sušilnicah. Tradicionalna trikratna destilacija viskija mu daje njegov značilni čist in blag okus, po katerem je poznan po celem svetu.

Ameriški viski

Vsak Bourbon je viski, ni pa vsak viski Bourbon

Po zakonu mora vsak Bourbon:

  • Vsebovati vsaj 51% koruze v mešanici žit
  • Preživeti vsaj dve leti v novih, žganih hrastovih sodih

Bourbon je lahko proizveden kjerkoli v ZDA, 98% vsega Bourbona pa varijo v Kentuckyju.

Proizvodnja Bourbona

Tradicionalni postopek varjenja sestavlja pet korakov:

  • Kuhanje – v kuhalnik varilci natočijo čisto apnenčevo vodo skupaj z ržjo in koruznimi zrni
  • Tlačenje – ko je mešanica koruze in rži kuhana, varilci znižajo temperaturo v kuhalnikih ter dodajo mešanici ječmenov slad. Ječmenov slad sprošča encim, ki pretvarja žitni škrob v sladkorje. Med tem procesom se mešanici doda ‘Setback’. ‘Setback’ je del prejšnje mešanice, ki je dodan novi, da zagotovi konsistentnost kakovosti in okusa. To je znano kot proces “kisle mešanice”, ki da slajši, bolj poln in konsistenten viski.
  • Fermentacija – z dodatkom kvasa, ki prične reagirati s sladkorji, se prične fermentacija, ki ponavadi traja 3 do 5 dni. Po zaključeni fermentaciji proizvod imenujemo destilarjevo pivo.  Kvas igra ključno vlogo. Vsak tip kvasa je edinstven in značilnega okusa. Kvas za Jim Beam Bourbon je iste vrste kot kvas, ki ga je Jim Beam uporabljal po prohibiciji. Je zelo cenjen in varovan. Jim Beam je vrč kvasa hranil in varoval doma. Danes vnuk Jima Beama, Booker Noe, mojster destilar emeritus, v domačem hladilniku še vedno hrani primerek tega kvasa.
  • Destilacija – destilirano dvakrat. Za prvo destilacijo uporabijo sitaste plošče z majhnimi luknjicami, ki so v spirali nameščene od vrha do dna kotla. Destilarjevo pivo gre v kotel z vrha, para pa z dna. Destilacija se zgodi, ko para pride v stik s pivom.
  • Staranje  – nov viski je bister kot voda. Nalijejo ga v nove sode iz žganega hrastovega lesa, ki jih naložijo v skladovnice. Značilna barva in velik del okusa Bourbona sta posledica stika z notranjostjo sodov. Žganje sodov karamelizira sladkorje v lesu. V skladovnicah se viski stara in diha skozi karamelizirane sladkorje lesenih sodov. Brez klimatskih naprav – narava obarva in da okus viskiju. Dalj kot se stara, več barve in okusa privzame od lesa. Jim Beam Bourbon uporablja navpični sistem zlaganja. Na vrhu, kjer je topleje, se viski stara  hitreje. Spodaj, kjer je hladneje, se viski stara počasneje. Viski, ki  kar izhlapi, se imenuje angelski delež.

Kanadski viski

Za razliko od drugih tipov viskijev je kanadski viski narejen večinoma iz mešanice rži in koruze, kar mu daje značilno lahek okus. Prav tako je značilno za kanadske viskije, da so 2-krat destilirani in se starajo v hrastovih sodih minimalno 3 leta. Za razliko od ostalih viskijev se kanadski viskiji mešajo preden se starajo.

Komentiraj

Vaš e-mail ne bo objavljen. Polja označena z zvezdico so obvezna. *

*